Ključna prednost alternativnih naložb je v tem, da se njihove vrednosti gibljejo drugače kot vrednosti delnic in obveznic. Vlagatelj si z vključitvijo alternativnih naložb v svojem portfelju zniža tveganje in nihajnost, poveča razpršitev in možnosti za doseganje višjih donosov.
Do alternativnih naložb je najlažje dostopati preko vlaganja v različne oblike odprtih in zaprtih alternativnih investicijskih skladov. V letu 2013 je v Evropski uniji pričela veljati direktiva o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov (AIFMD). Alternativne naložbe so tako postale regulirane in nadzorovane in s tem sta se zvišali stopnja varnosti in preglednosti za vse vlagatelje.
Daleč največji vlagatelji v alternativne naložbe so pokojninski skladi, ki imajo v tovrstnih naložbah kar 33% vsega zbranega kapitala. Med preostalimi večjimi vlagatelji so tudi zavarovalnice, fundacije, univerze in premožni zasebniki.
